Odločitev; SPF 30 ali SPF 50?

Ob hitro bližajočem poletju nam misli že uhajajo na morje, plažo, prosti čas, ki ga bomo preživeli zunaj. Z veseljem zamenjamo zimska oblačila z lahkimi poletnimi cunjicami in večina od nas si ob tem zaželi porjavelo, zdravo kožo. Doseganje »porjavele IN hkrati zdrave« kože pa ni več tako enostavno kot je bilo v preteklosti. Še 30 let nazaj je bilo zato dovolj poležavanje na soncu kadarkoli se nam je zahotelo, brez pravil in »nadležnih« pripravkov za sončenje. Danes pa je situacija žal zelo drugačna. Zato moramo za zdravo sončenje upoštevati cel kup pravil. Vendar mislimo, da se jih vsekakor splača spoštovati saj brez sonca nikakor ne gre, hkrati pa ne želimo poškodovati naše kože, ki je naš največji organ. Koža je samostojen, a zelo zapleten telesni organ, ki v sebi združuje vrsto funkcij kot so: zaščita pred vplivi zunanjega okolja, toplotno regulacijo, izločanje, čutno funkcijo, obrambo pred mikrobi in virusi. Verjetno se večina od nas premalo zaveda njene zaščitne vloge in nevarnosti, ki lahko oslabijo njeno funkcijo. Sončni žarki imajo lahko na kožo in cel organizem pozitivne in na žalost tudi negativne učinke.

Zmerno izpostavljanje soncu ugodno vpliva na organizem. Omogoča nastajanje D vitamina v koži in krepi obrambno sposobnost organizma, pozitivno vpliva na naše psihično in fizično počutje. 
Za zadostno tvorbo vitamina D je dovolj že 10-15 minutna izpostavljenost nezaščitene kože soncu 2-3x tedensko. Pri starejših ljudeh je nastajanje vitamina D oz. hormona D zmanjšano, zato so včasih potrebni vitaminski dodatki.

Prekomerno sončenje lahko povzroči opekline, pegavost, zmanjšanje elastičnosti in druge poškodbe kože. Če je izpostavljanje dolgoletno in prekomerno, pa lahko vodi do pospešenega staranja kože in celo kožnega raka. V določenih primerih lahko povzroči alergične (odvisne od imunskega sistema) in fototoksične reakcije (neodvisne od imunskega sistema - prizadetost kože zaradi reakcije med sončnimi žarki in snovmi, ki jih nanesemo na kožo ali zaužijemo). Krivci za slednje so največkrat preparati (parfumi, pripravki iz šentjanževke), ki jih nanašamo na kožo pred ali v času sončenja. Za nastanek fototoksičnih reakcij so nemalokrat odgovorna tudi različna zdravila (zdravila za sistemsko zdravljenje aken, peroralni antidiabetiki, kontraceptivi, antibiotiki, nesteroidni antirevmatiki,..) Preparati, ki jih nanašamo na kožo, kot zdravila, ki jih zaužijemo, namreč povzročajo fotosenzibilnost kože in s tem možnost nastanka fototoksične reakcije.

Zakaj prihaja do škodljivih učinkov sonca?
 

Sončevo sevanje tvorijo žarki različnih valovnih dolžin. Ob izpostavljenosti soncu najprej čutimo toploto, to so infrardeči žarki, ki niso nevarni koži. Sončne opekline in druge poškodbe kože povzročajo ultravijolični žarki. Intenzivnost sončevega UV sevanja se v zadnjih desetletjih povečuje, ker se tanjša zaščitna plast ozona v zgornji plasti atmosfere in zato do zemeljskega površja pride več UV sevanja kot v preteklosti.

UV žarke delimo glede na valovno dolžino na UVA, UVB in UVC žarke.

Za nastanek sončnih opeklin so najpomembnejši UVB žarki (290-320 nm), ki lahko prodrejo v kožo do njenih zarodnih plasti in jo poškodujejo. UVB žarke blokirajo gosti oblaki, gosto tkana oblačila in steklo. Večina UVB žarkov prodre na Zemljo ob jasnem nebu, v sredini dneva in poleti, manj nevarni pa so, ko je sonce nizko, v predelih z večjo zemljepisno širino, pozimi, poleti ob zgodnjih jutrih in poznih večerih.

Slika 1: Učinek UV žarkov na kožo 

UVA žarki (320-400 nm) so mnogo manj nevarni za nastanek sončnih opeklin. Absorbcija in sipanje UVA žarkov v atmosferi je zanemarljivo, zlasti, ko je sonce nizko na nebu. Ker pa Zemljino površje doseže približno 20 krat več UVA kot UVB žarkov, pomembno prispevajo k celotni izpostavljenosti UV žarkom. V primerjavi z UVB žarki prodirajo globje v kožo in zato povzročajo poškodbe njenih globjih plasti. Prav tako prodirajo skozi oblake, lahka oblačila in neobarvano steklo, čez dan in preko celega leta, zato do določene mere povzročajo stalne poškodbe kože, ki jih sploh ne opazimo, vendar so odgovorni za pospešeno staranje in kožnega raka. Ti žarki imajo zelo velik vpliv na oslabitev imunskega sistema kože.  

Slika 2: Primerjava prodiranja UVA in UVB žarkov   

Škodljivi vplivi sončnega sevanja na kožo in osnovna priporočila za zaščito

V drugi polovici 20. stoletja so se ob množičnem izpostavljanju sončni svetlobi pričeli kazati raznovrstni škodljivi učinki na koži, ki jih večinoma povzroča delovanje ultravijoličnega dela spektra sončnega sevanja. Že dolgo so znane zgodnje posledice čezmernega izpostavljanja soncu, kot so npr. sončne opekline kože. Vedno več pa vemo tudi o poznih posledicah.

Sončni zaščitni faktor (angl. »sun protection factor« - SPF) je vrednost, ki označuje 'moč' proizvoda za zaščito pred sončno opeklino kože, torej predvsem pred UVB žarki. Če ima proizvod npr. SPF 10, pomeni, da smo po njegovi uporabi lahko na soncu 10x dlje, kot če bi bili nezavarovani. 

Tabela I: Čas lastne zaščite in priporočen SPF v odvisnosti od tipa kože, barve las in oči 

Priporočljivo je, da sredstvo za zaščito pred soncem, poleg zaščite pred UVB žarki (označene s SPF), vsebuje tudi zaščito pred UVA žarki.

Zaščito pred UVA žarki na proizvodih označuje standardizirani žig UVA, ki ga industrija uvaja na oznakah svojih izdelkov.

Ta žig pomeni, da proizvajalec zagotavlja, da je zaščita pred UVA žarki minimalno 1/3 zaščite pred UVB žarki-t.j. 1/3 navedenega SPF-a. UVA
 
     
Slika 3: Logotip, ki označuje in zagotavlja, da je zaščita pred UVA žarki minimalno 1/3 zaščite pred UVB žarki

Tabela II: Delitev zaščitnih faktorjev po kategorijah   

Za doseganje SPF 50 v pripravkih za sončenje je potrebno v primerjavi s SPF 30 vgraditi 50-150% več filtrov (odvisno od same formulacije in vrste filtrov). Zaščita je sicer teoretično daljša npr.: SPF 30 – 15 min brez zaščite x 30 = 450 min (7,5h)SPF 50 - 15 min brez zaščite x 50 = 750 min (12,5h)

Pri tem izračunu pa je potrebno upoštevati naslednje faktorje:

• fizična aktivnost
• znojenje
• kopanje, tuširanje
• brisanje z brisačo
• nanos oblačila po aplikaciji izdelka za sončenje

Vse to bistveno zmanjša učinkovitost zaščitnih izdelkov, zaradi česar je potreben večkratni nanos!

Zaradi tega ni smiselno uporabljati izdelkov z zelo visoko zašito, saj realno gledano, nanesemo izdelek le za največ nekaj ur (2-3 ure). V letnem času, ko se uporabljajo ti izdelki, se namreč zelo težko izognemo zgoraj naštetim aktivnostim, zaradi česar se izgubi zaščita in je potrebno izdelek tako ali tako ponovno nanesti. Prav nič nam ne pomaga, če smo se namazali z npr. faktorjem 50+.     Zavedati pa se moramo tudi, da glede zaščite pred UV žarki faktor 50 in faktor 30 delujeta skoraj enako.  Faktor 50 zaustavi le za 1-2% več UVB žarkov kot faktor 30.  

Tabela III: % zaustavljenih UVB žarkov pri danem zaščitnem faktorju  

Nanos izdelkov za zaščito pred soncem pa žal ni edini in tudi ne zadosten ukrep za zaščito pred škodljivimi vplivi sonca! 

Česa se še morajo potrošniki zavedati? 

Zadostna količina izdelka - priporočena količina kreme ali mleka pri enkratnem nanosu za celo telo odraslega človeka je približno 35 mL-to pomeni približno 2 zvrhani jušni žlici. To količino je potrebno nanesti vsaj 20 min pred sončenjem in nanos ponoviti po vsakem kopanju ali otiranju z brisačo!  Zaščitni sloj izdelka zaradi različnih vzrokov po dveh do treh urah izgubi učinkovitost. Vsaki 2-3 uri moramo nanos obnoviti, pri tem pa ne smemo pozabiti na uhlje, tilnik in na hrbtišča stopal.

zaščititi je potrebno tudi ustnice s primernim mazilom za ta del telesa s SPF vsaj 15.

ne izpostavljajte se soncu med 11. in 15. uro, za občutljive med 10. in 16. uro, saj je takrat sonce najmočnejše.

ko se ni možno izogniti izpostavljanju soncu, je potrebno telo zaščititi še z obleko in pokrivalom ter sončnimi očali. Pokrivala naj bodo brez luknjic.  Obleka naj bo iz naravnih materialov, neprosojna in naj pokriva čim večji del telesa. UV prehodnost tkanine je odvisna tudi od vrste vlaken (priporoča se bombaž). Dodatno vpliva tudi vsebnost vode (mokra istovrstna oblačila imajo običajno nižji zaščitni faktor kot suha, ker voda med vlakni zniža odbojnost materiala; vlažnim oblačilom iz viskoze in svile pa se zaščitni faktor zviša, ker ob nabrekanju vlaken pride do manjšanja por med vlakni).

zaščita dojenčkov in majhnih otrok z uporabo klobuka, ustrezne obleke, sončnih očal in sence.

Spodbujanje k izvajanju pravila sence: poišči senco, kadar senca tvojega telesa postane krajša od dolžine telesa. 

Razlika med organskimi in anorganskimi UV filtri

 UV filtre, ki se uporabljajo v izdelkih za sončenje delimo na dva tipa:

• ORGANSKI (kemijski) filtri
• ANORGANSKI (fizikalni) filtri

ORGANSKI filtri 

Njihova značilnost je, da prehajajo v povrhnjico ter absorbirajo UV sevanje (spremenijo ga v toploto, ki je neškodljiva) in blokirajo njegovo transmisijo (prehod) globje v kožo. 

Prednosti:

• zaradi vpijanja je mazljivost izdelkov boljša, prav tako je občutek na koži prijetnejši. 

Slabosti:

• pri posameznikih z občutljivo, k alergijam nagnjeno kožo lahko povzročajo alergije

večina organskih UV filtrov ščiti pred UVB žarki, le redki pred UVA. Nekateri izmed slednjih, pa imajo slabost, da so fotolabilni-razpadejo pod vplivom UV žarkov. Zato so potrebni stabilizatorji (največkrat drugi filtri), ki delujejo sinergistično z UVA filtri (se dopolnjujejo) in jih ščitijo pred razpadom.  

ANORGANSKI filtri

Se ne vpijejo-ostanejo na koži. UV sevanje pa odbijajo in razpršijo. Po konzistenci so to praški (titanov dioksid ali cinkov oksid).  

Prednosti:

• ker ostanejo na koži je verjetnost pojava alergij zelo majhna, zato so priporočljivi za ljudi z občutljivo kožo in predvsem za nežno otroško kožo.
• večina teh filtrov je širokospektralnih (pomeni da ščitijo v širokem valovnem območju) zaradi česar ščitijo pred UVB in UVA žarki. 

Slabosti:

• zaradi same oblike filtrov (praški) je mazljivost slabša. Ker se ne vpijajo (kar je prednost!) je včasih koža po nanosu belkastega videza. Če se ob tem zavedamo, da je ta nevšečnost pravzaprav posledica prednosti takšnih izdelkov, potem menimo, da je le-ta minornega pomena.

Proizvajalci filtrov pa so seveda v želji, da zadovoljijo potrošnika razvili posebno obliko fizikalnih filtrov, ki ne puščajo belega filma na koži. Gre namreč za kemijsko enake filtre, razlika je le v sami obdelavi. Prah zdrobijo v zelo majhne delce (nanodelce). Znanstveni dokazi glede penetracije nanodelcev v kožo so še vedno nedokončni. Nanodelci velikosti 10 nm naj bi prehajali v povrhnjico in skozi njo v globje plasti kože, medtem ko delci velikosti 20 nm ali več naj ne bi imeli te sposobnosti. 

Še vedno pa obstaja skrb pri:

• daljši uporabi
• uporabi na poškodovani ali oboleli koži
• uporabi večjih količin izdelkov

Primeri takšne uporabe izdelkov z nanodelci še niso bili raziskani. Torej kako je s prehajanjem UV filtrov v obliki nanodelcev pri izdelkih za sončenje, ki se uporabljajo v velikih količinah, na celem telesu in nemalokrat na od sonca in vetra poškodovani koži?

Ne pozabimo, da je prednost uporabe fizikalnih UV filtrov v obliki nanodelcev v primerjavi s konvencionalnimi fizikalnimi UV filtri, le v estetiki oz. izgledu na koži - torej belkastega filma na koži res ni, vendar varnost uporabe le-teh še vedno ni popolnoma razjasnjena in potrjena. 

Odločitev je vaša!

Nina Kroflič, mr.ph.